7.2.2024 Valvasorjev dom / Stol
S tremi avtomobili smo se odpeljali po gorenjski avtocesti proti Jesenicam ter jo na izvozu za Lesce zapustuli in nadaljevali po stari cesti do Žirovnice in naprej po dolini Završnice ,kjer smo pri jezeru na urejenem plačljivem parkirišču parkirali avtomobile.
Označena planinska pot pelje najprej po makadamski cesti do prvega pašnika,kjer preči strugo potoka, nato pa se vzpenja po stari gozdno rudarski poti vse do cilja. Po dobri uri in pol hoje smo prispeli do Valvasorjevega doma. Ta se nahaja sredi gozda, na terasi v južnem poboćju Belščice pod najvišjim vrhom Karavank – Stolom. V lepo urejenem domu smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika – pijačo in kavico pa nam je postregel prijazni oskrbnik .
Po počitku, vpisu v knjigo, žigosanju in fotografiranju, smo pohod nadaljevali na pol ure oddaljeno Ajdno, skalno vzpetino visoko 1064 m , ki je znana po arheološkem najdišču, naselbini, ki je nastala okoli 5. stoletja. Med konzerviranimi objekti, vsega skupaj naj bi jih bilo okoli 20 , je najbolj opazna starokrščanska cerkev. V zavetju strehe se nahajajo informativne table, iz katerih izvemo več o Ajdni in Ajdih. Z vrha Ajdne je bil odličen razgled po Zgornjesavski kotlini vse do Triglava v ozadju, vidno pa je bilo tudi Blejsko jezero.
Še en lep in zanimiv pohod
Pohodi leta 2024
4.1.2024 TOŠČ
Na naš prvi letošnji pohod smo se odpravili na Tošč, na najvišji vrh Polhograjskega hribovja.
Peljali smo se v Medvode, nato proti Sori in po dolini Ločnice v smeri Topola, pa mimo gostilne Legastja. Nekaj sto metrov naprej so nas oznake usmerile za kmetijo odprtih vrat Gonte na Tošč. Parkirali smo na parkirišču ob cesti pod kmetijo. Do kmetije se pot vije po cesti, nato po širokem kolovozu, ki kmalu preide na gozdno pešpot. Pot je kar precej razgibana, saj se nenehno spreminja, širi in oža, zdaj se strmo vzpne, zdaj spusti, zdaj je mehka zdaj skalnata. Po uri in pol hoje smo prispeli na vrh.
Na vrhu pa presenečenje, lepo, luštno okrašeno novoletno drevesce. Po kratkem počitku, vpisu v knjigo, žigosanju in fotografiranju, smo se po poti pristopa vrnili na izhodišče. Lepa nezahtevna tura.
10.1.2024 GRMADA
Polhograjska grmada se nahaja v osrčju Polhograjskih Dolomitov. Na vrh vodi več markiranih poti. Za pristop smo izbrali pot iz Topola. Pot ni zahtevna, je kar precej razgibana, deloma vodi po široki makadamski cesti, deloma po gozdni poti, pa po robu prijetnega grebena, le zadnji del poti proti vrhu je nekoliko bolj strm, a lepo nadelan. Po dobri uri hoje smo prispeli do cilja. Ob poti proti vrhu smo uživali v zimski idili dreves obdanih z ivjem in lepimi razgledi na vrhu na vse strani neba. Po počitku, vpisu v knjigo, žigosanju in fotografiranju, smo se polni lepih vtisov vrnili do izhodišča.
Glede na lep sončen dan, kratko in nezahtevno turo na Grmado, je padel predlog, da osvojimo še eden lepših gričev v Polhograjskem hribovju Sv.Jakob nad Katarino. Ime je dobil po svetniku in zavetniku cerkve, ki stoji na vrhu hriba že nekaj stoletij. Je zelo priljubljena pohodniška točka na pragu prestolnice in eden najprivlačnejših fotografskih motivov v zaledju Ljubljane. Zelo prijeten pohod, naužili smo se svežega zraka in uživali v čudovitih razgledih.
7.2.2024 Valvasorjev dom / Stol
S tremi avtomobili smo se odpeljali po gorenjski avtocesti proti Jesenicam ter jo na izvozu za Lesce zapustuli in nadaljevali po stari cesti do Žirovnice in naprej po dolini Završnice ,kjer smo pri jezeru na urejenem plačljivem parkirišču parkirali avtomobile.
Označena planinska pot pelje najprej po makadamski cesti do prvega pašnika,kjer preči strugo potoka, nato pa se vzpenja po stari gozdno rudarski poti vse do cilja. Po dobri uri in pol hoje smo prispeli do Valvasorjevega doma. Ta se nahaja sredi gozda, na terasi v južnem poboćju Belščice pod najvišjim vrhom Karavank – Stolom. V lepo urejenem domu smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika – pijačo in kavico pa nam je postregel prijazni oskrbnik .
Po počitku, vpisu v knjigo, žigosanju in fotografiranju, smo pohod nadaljevali na pol ure oddaljeno Ajdno, skalno vzpetino visoko 1064 m , ki je znana po arheološkem najdišču, naselbini, ki je nastala okoli 5. stoletja. Med konzerviranimi objekti, vsega skupaj naj bi jih bilo okoli 20 , je najbolj opazna starokrščanska cerkev. V zavetju strehe se nahajajo informativne table, iz katerih izvemo več o Ajdni in Ajdih. Z vrha Ajdne je bil odličen razgled po Zgornjesavski kotlini vse do Triglava v ozadju, vidno pa je bilo tudi Blejsko jezero.
Še en lep in zanimiv pohod
28.2.2024 VRHE
Vrhe nad Dobrovo je manj poznan a zanimiv vrh na skrajnem JV delu Polhograjskega hribovja. V Vrhe vodi več neoznačenih kolovozov in steza iz različnih smeri.
Za izhodišče smo izbrali pot od OŠ Dobrova.Do bližnje kapelice in križa gre pot po asfaltni cesti, nato preide na pešpot preko travnika v gozd..Hodimo po dobro uhojenih kolovozih in poteh ter po slabi uri hoje prispemo na vrh Vrhe. Vrh je zelo prostoren in raven ter lepo urejen. Poleg klopce, mize, zvončka želja, termometra najdemo tu še kup različnih napisov in stvari. Čeprav z vrha ni razgleda , je naravno okolje preprosto čudovito. Pot je polna raznolikosti, kar naredi pohod še bolj zanimiv. PRIPOROČAMO
13.3.2024 BEVKOV VRH
Bevkov vrh se nahaja v osrčju Škofjeloškega, Cerkljanskega in Idrijskega hribovja.
Z avtomobili smo se odpeljali do Škofje Loke, nadaljevali vožnjo v Poljansko dolino, nato v smeri Cerknega do vasi Sovodenj, kjer je bilo naše izhodišće. Pot je bila zelo razgibana, najprej po strmi asfaltni cesti, ki se kmalu spremeni v makadam, nadaljuje po razglednih kolovozih, strmih travnikih in se na vrh vzpne po širokem grebenu skozi gozd. Na vrhu ni razgleda in oznake nas usmerijo proti kapelici , kamor smo prispeli v 15 minutah. Pri kapelici je klopca, vpisna skrinjica in žig. Po krajšem počitku , malici in drugih obveznih opravilih, smo se dobre volje vrnili na izhodišče, navdušeni nad širokimi razglednimi travniki in pogledi na osamljene gorske domačije.
3.4.2024 Sv.ANA, MALA GORA
Mala gora je gorski greben , ki loči ribniško od dobrepoljske oz. struške doline. Na pobočju te gore se sveti kakor svetilnik daleč naokrog cerkev sv.Ane.
Naše izhodišče za vzpon na sv,Ano je bilo parkirišče na koncu industrijske cone Lepovče. Začetek poti vodi po makadamski cesti, toda kažipot nas kmalu usmeri na položno gozdno stezo, ki se med vrtačami povzpne do Jamarskega doma pri Francetovi jami. Na poti nas spremljajo informativne table učne poti, ki popestrijo vzpon. Kmalu prispemo do kmetije Seljan, kjer se svet nekoliko odpre. Od tu se pot strmeje dviga skozi gozd do cerkve sv.Ane. V zavetju pod cerkvijo se nahaja planinska koča , ki je odprta samo ob vikendih. Od tam se pot nadaljuje proti Stenam sv.Ane , kamor smo prispeli po 20 minutah hoje. Na vrhu sta ob geodetskem stebru kovinska skrinjica z vpisno knjigo in žig. Nekaj metrov naprej od vrha pa lepo razgledišče z mizo in klopmi. Tu smo imeli daljši postanek.
Naša Joži nas je pogostila s slanimi in sladkimi dobrotami, ter s šilcem grenčice, da smo ji nazdravili za rojstni dan. Po počitku in dobrem okrepčilu, smo se zadovoljni po poti pristopa vrnili na izhodišče. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno, bilo je precej vetrovno, oblačno pa tudi nekaj kapljic dežja, ampak naredili smo si kljub temu lep dan.