Društvo upokojencev Podutik

 Po jutranji kavici v motelu Lom, smo se napotili proti Italiji, pravzaprav v Gradež. Po krajšem sprehodu skozi mesto in ogledu njegovih znamenitosti odpravili v pristanišče, kjer smo se vkrcali na ladjo in se odpeljali na otok Barbana, ki leži sredi lagune.

Na njem namreč stoji Marijina romarska cerkev in frančiškanski samostan. Otoček Barbana s cerkvijo je pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja, Beneške Slovenije in Istre. Vedeti je potrebno, da se vsako prvo nedeljo v juliju le-tam odvija procesija, ko pisano okrašeni čolni plujejo proti otoku Barbana, in Mariji Barbanski.

Po ogledu cerkve in sprehodu po lepem otoku, ki ga trenutno še na nekaterih delih urejajo, smo si v parku ob morju privoščili dobro italijansko kavo ter pivo in kakšen sendvič ter opazovali galebe in čaplje v laguni.

V lepem sončnem vremenu smo se z ladjo vrnili v mesto, kjer smo si najprej ogledali Baziliko sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, ki je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik pa je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja, ki so bila restavrirana v letih 1946 – 1948).

 Naselje leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune oz. na njenem južnem robu ob ustju Tržaškega zaliva. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko priznano letovišče in klimatsko zdravilišče. Že v začetku 21. stoletja se je ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila imajo na razpolago priveze v pristanih ter v marinah.

Po ogledu Gradeža smo se napotili proti Ogleju ali Aquileii, ki so ga kot vojaško naselbino ustanovili Rimljani leta 181 pred našim štetjem. Danes je celo mesto velik arheološki muzej. Kamorkoli se obrneš lahko vidiš več stoletij stare izkopanine. Tu je lepo ohranjen rimski forum, pa temelji družinskih hiš in povsod ogromno mozaikov. 

Največja znamenitost pa je Oglejska bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata Današnja podoba je nastala po večkratnih obnovitvah. Posebnost bazilike so talni mozaiki, ki se ob vstopu zdijo kot ogromna preproga, saj meri skoraj 750 kvadratnih metrov.

Prva cerkev je bila na tem mestu zgrajena v času cesarja Teodozija, ko je bil tu že sedež škofije, deloma na mestu predhodnih zgodnjekrščanskih cerkva. Večkrat je bila uničena in na novo postavljena, zato nosi sledove pozno romansko–gotske arhitekture.

Žal v baziliki ni dovoljeno slikati, si pa zato slike lahko ogledate na internetu pod bazilika Oglej slike.

Vreme se je skisalo in vse do Miramara nas je dobro pralo. Nekateri so kljub slabemu vremenu odšli na ogled parka, kajti grad je namreč za javnost zaprt. Od tam pa smo se napotili v Senožeče na pozno kosilo, bolje rečeno večerjo.